Torej v tem postu bom opisal izdelavo tiskanega vezja z laserskim tiskalnikom s pomočjo prenosa tonerja.

Najprej je potrebno tiskano ploščico temeljito očistiti z brusnim papirjem. To še posebno velja če uporabljate starejše ploščice, ki se jim že malo pozna njihov čas 😛 Za čiščenje jaz uporabljam papir 400 pod vodo. Od tega papirja so še vidne rahle raze, tako da če je mogoče uporabite še malo bolj fin papir (npr. 600). Čiščenje bistveno vpliva na kvaliteto prenosa tonerja in na hitrost jedkanja, zato se je vredno malo potruditi.

Sledi pregledovanje TIV na računalniku ter tisk na papir za prenos. Sam uporabljam HP LaserJet 4L z doma obnovljenim tonerjem (wwwdobratrgovinacom) z precej lepimi rezultati. Edini problem tega tiskalnika je nizka 300DPI ločljivost, ki oteži izdelavo vezij z 0,5mm rastrom za SMD (je pa to kljub temu mogoče – sem izdelal 32 pin QFN -> DIP adapter). Za prenos tonerja uporabljam star sparov reklamni papir, po možnosti takega z čim manj barvnega tiska in čim svetlejšega. na sliki je tudi print na navadnem belem papirju, ki pa ni bil uporabljen za prenos.

Papir odrežemo, prilepimo na ploščico, jaz za to uporabljam navaden selotejp. Priporočam tudi da že kar takoj narežemo tudi ploščico. Po mojih izkušnjah so manjše ploščice veliko bolj uspešno izdelane. Naslednji korak je prenos tonerja oz. likanje 😀 Ta naj bi veliko enostavneje, predvsem pa bolj enakomerno potekal z uporabo predelanega laminatorja ali fuserja iz laserskega tiskalnika. Če pa tega nimamo navaden likalnik povsem zadostuje. Nastavitev naj bo na bombaž ali že proti platnu. Z bolj vročim likalnikom je prenos hitrejši in bolj uspešen, obstaja pa možnost, da se toner nekoliko “razlije”. Ploščico, ki jo likam dam v prepognjen bel papir, da likalnik ni v direktnem stiku z reklamnim papirjem.

Ploščico potem namočimo in počakamo da se papir delno raztopi, lahko tudi pomagamo s svaljkanjem. Pri tem moramo malo paziti da ne poškodujemo tonerja. Sledi retuša, ki pri tem vezju skoraj ni bila potrebna. Tu odstranimo morebitne delce papirja in neželene barve (olfa, izvijač), ki so se prijeli ploščice in popravimo morebitne manjkajoče povezave (vodoodporni flumaster). Pred jedkanjem še zadnjič preverimo vse povezave in če ploščica slučajno ni narobe obrnjena/zrcalna.

Sledijo jedkanje, odstranjevanje tonerja, vrtanje lukenj, cinjenje ploščice, lotanje elementov in končni preizkus vezja. Več o tem v naslednjem delu…

Torej za moj projekt oz. projekt mojega brata – midi kontroler na podlagi uCapps sistema sem po končanem sestavljanju vseh modulov (predvsem jedra) potreboval programator za začetno nalaganje firmware-a v Microchip-ov mikrokontroler PIC18F452. En jdm programator že imam ( 🙂 še iz osnovnošolskih let)… Izgleda dokaj lepo, glede na to, da smo ga skupaj spravili na poletnem taboru. Je pa žal narejen samo za 18-pinske PIC procesorje (slika tega programatorja je v objavi). Zanj bi moral narediti vsaj adapter.

Tako sem se odločil da bom naredil en bolj splošno uporaben PIC programator. Najprej me je večino strani vodilo na btkelly-evo stran z jdm-b programatorjem. Ker pa žal ta stran ne obstaja več, sem se odločil da izdelam Multi PIC Programmer 5 Ver.2 (http://feng3.cool.ne.jp/en/pg5v2.html). Kljub temu da imam doma fet tranzistorje sem raje izdelal verzijo z splošnimi bc557/547 tranzistorčki.

Jdm programator je precej preprosto vezje in ga je zelo lahko narediti tudi na euro ploščici (priporočam začetnikom), jaz pa sem se odločil, da naredim tiskano vezje oz. tiskano ploščico za ta programator. Na spletni strani je že objavljen tudi “načrt” oz. slika za ploščico, tako da samostojen razvoj vezja tu ni potreben. Potrebna je le izdelava ploščice (prenos na bakreno ploščico in jedkanje).

Več o izdelavi TIV v naslednjem postu 😉

Torej breskvica, poskus #2.

Kot ste nekateri verjetno ugotovili gre za poskus prenosa tonerja in ne za kako eksotično sadje 😉 Torej, če samo na hitro razložim za kaj gre. Tu gre za hitrejši in predvsem za enostavnejši postopek izdelave tiskanega vezja kot z fotopostopkom. Z laserskim tiskalnikom na ustrezen medij natisnemo sliko (jaz uporabljam HP LaserJet 4L in star reklamni papir od Spara). Sliko oz. toner potem iz tega medija prenesemo na bakreno ploščico. Da dosežemo to lahko uporabimo likalnik ali bolje laminator…

Z likalnikom se da doseči zelo lepe rezultate, vendar je težko doseči enoten pritisk na površino in tako celoten prenos tonerja. Tu se v celo zgodbo vključi “breskvica”-Peach, poceni laminator, ki ga lahko dobite v skoraj vsakem InterSparu… Moj je zaenkrat še nemodificiran. Prvič sem poskušal prenesti toner na 1,5mm obojestransko ploščico, kar po 15 prehodih laminatorja ni uspelo. To je tudi malo več kot naj bi bila max debelina, tako da ploščica rahlo škripa in je malo popraskala plastično ohišje (ne priporočam).

Danes pa sem poskusil nekaj novega – prenos na bakreno pločevino. Kljub temu da je pločevina tanka in da se je segrela do take temperature, da jo je bilo nemogoče držati, ni bilo nobenega bistvenega prenosa tonerja. Potem sem še poskusil samo prenos tonerja papir-papir, ki je bil dokaj uspešen. Tu sem poskusil tudi zmožnost breskvice za “zapekanje” novega tonerja, ki izgleda celo nekoliko bolje (mogoče ima nižje tališče?).

Najverjetneje bo sledila modifikacija breskvice 😛