Mini video monitor iz stare kamere

Torej na internetu sem nekje našel načrt oz. navodilo za izdelavo priprave za gledanje v temi, aka. night-vision. Vse skupaj je bilo izvedeno s pomočjo nekaj močnostnih IR led diod, vezja z PWM modulacijo za regulacijo svetlosti led diod ter video vezja. Za zajem videa v IR spektru je uporabljena kar navadna CCTV kamera brez ir filtra, kar niti ni tako neobičajno. Bolj neobičajna pa je prikazna enota in sicer kar “viewfinder”/iskalo stare, odslužene kamere. Kot se izkaže je digitalno iskalo pri starejših video kamerah preprosto čb monitor z napajanjem ter kompozitnim video vhodom.

Stvar se mi je zdela zanimiva in že v kratkem sem od prijateljev dobil dve odsluženi kameri. Pri eni cela kamera razen kasetne enote še deluje, tako da sem se odločil da jo bom pustil tako kot je. Pri drugi pa je v okvari bodisi senzor, bodisi elektronika, ki skrbi za vnos ure in drugih podatkov na video. Na iskalu se je slika “vrtela”, kot da bi bil slab sprejem. Tudi po priklopu zunanjega monitorja na video izhod ni bilo možno dobiti iz kamere nič pametnega. Tako sem jo razstavil, zanimivo je, da večina starih kamer deluje tudi napol sestavljenih…

Slika: Priklopljeno iskalo, spodaj desno je iskalo, črna kvadratna reč na sredini je kamera, levo zdoraj baterija za kamero, desno zgoraj PC napajalnik za 5V za iskalo.

Iskalo je bilo priklopljeno preko treh žic, ki so bile identificirane kot zemlja, 5V in video. Ob priklopu se je slišal visok ton (na robu slišnosti), zato sem se odločil da bom razstavil iskalo in pogledal kako je narejeno. Pravo presenečenje je bilo, da je v majhnem iskalu za prikazovalni element uporabljena kar katodna cev… Iskalo je bilo potem priklopljeno na mini cctv video kamero. Po nastavitvi fokusa in osvetljenosti, je bila slika na iskalu brezhibna.

Iskalo je kot monitor s standardnim video izhodom lahko popolnoma prepuščeno uporabnikovi domišljiji… To pomeni, da bi lahko recimo iz tunerja in iskala naredili mini prenosni televizor. Naj povem še to, da je vidni kot pri iskalu približno enak 17″ monitorju na oddaljenosti kakega metra. Edina omejitev je, da iskalo ni barvno, za ločljivost pa nisem siguren če je standardna Pal ali je 1/2Pal, za test tega bi rabil dajalnik video signala.

Breskvica in fuser, ponoven neuspeh…

Najprej slika breskvice. Hmm, gre za novo serijo, kot je tista “običajna” stara breskvica, ki preizkušeno deluje… Sicer je pa mogoče res moj toner naroben ali pa je kaj narobe s ploščicami… Vsekakor meni ne uspe naredit kakršnegakoli prenosa s to breskvico. Predelati je pa še nisem poskusil…

Torej poceni mi je uspelo dobiti star, delujoč (z napako), laserski printer. Napaka je verjetno na VN napajalnem sistemu, ker po enem do dveh listih začne puščati toner, kar pomeni da valj za vračanje tonerja ne deluje pravilno… Verjetno napetost valja pade za toliko, da ne more več opravljati svoje funkcije… Fuser tiskalnika pa deluje popolnoma brezhibno.  Pri tem printerju predelavo tudi olajšuje to, da ima tudi v pripravljenosti ogrevan fuser, kar pomeni, da je bilo le potrebno podaljšati fuserjeve žice (dodati še ozenljitev, s katero printer zazna fuser) in narediti sistem za ročni pogon valjev fuserja. Da PCB lahko preide je fuserju potrebno odstraniti še nekaj odvečne plastike…

Temperaturo fuserja tako še vedno kontrolira elektronika printerja preko vgrajenega termočlena. Sam fuser ima sicer na grelnem valju še termostat (izgleda enako kot pri breskvici) in temperaturno varovalko, vendar še preden ta termostat izklopi grelec postanejo valji in plastični zobniki lepljivi, kar sigurno ni prav. Ko v printerju vstavimo plastiko, ki signalizira papir se fuser vklopi.

Sedaj pa k rezultatom: Na majhen košček obojestranskega pcbja sem prilepil papir s sliko s tonerjem (enak kot ga uporabljam pri prenosu z likalnikom). Pri okoli 20ih počasnih prehodih skozi fuser ni bilo lepega prenosa. Toner se je preprosto raztopil na papirju in se razlezel, PCBja pa se ni prijel 🙁

Zaključek: Likanje je še vedno najlažja in najučinkovitejša metoda za prenos tonerja.

JDM programator aka. izdelava TIV 4# (konec)

Ploščico po končanem vrtanju še enkrat vizualno preverimo za prekinjene ali kratke stike, ter seveda če so vse luknje na mestu, kjer naj bi bile. Če smo pozabili kakšno luknjo jo zdaj zvrtamo, ostale napake na vezju pa označimo za naprej.

Ploščico nato pocinimo. Priporočam uporabo precej kolofonije ali lotalne paste ter zaobljeno konico. Tanka plast cina zaščiti ploščico pred oksidacijo, hkrati pa omogoča lažje lotanje, ko začnemo na ploščico dajati tudi elektronske elemente. Pri cinjenju moramo paziti, da ne uporabljamo preveč cina, da ne zalijemo luknjic, skozi katere bodo kmalu prišli elementi, ter da z lokalnim pregrevanjem ne povzročimo odstopa bakrene plasti iz ploščice.

Ko smo z rezultatom zadovoljni lahko nadaljujemo z lotanjem elementov. Če je na ploščici še precej kolofonije ali lotalne paste jo lahko z razredčilom odstranimo. Tu lotalne paste v glavnem ne potrebujemo več, saj je večina elementov prevlečena s cinom ali srebrom, ki omogočata lahko spajkanje. Pri večjih elementih je lotanje lažje, če zavijemo diagonalni nogici, tako da element stoji na mestu. Za čipe praviloma uporabljamo podnožja.

Ko je vezje končano ga še enkrat dobro pregledamo, da nismo slučajno kje naredili stika ali pomotoma česa pozabili. Najboljše je da vezje najprej priklopimo na napajanje brez vstavljenih čipov ter preverimo, če ni slučajno napajanje kratko sklenjeno ter če so napajanja na vseh čipih v redu. Vezje potem lahko normalno priklopimo in začnemo s funkcionalnimi testi. V primeru da vezje ne deluje kot je treba je precej uporabna sonda (v večini primerov zadostuje LED z recimo 1k uporom), da lahko sledimo signalu. Za dinamične signale nižjih frekvenc je zelo uporaben je tudi enostavnejši osciloskop preko zvočne kartice računalnika (o tem enkrat drugič).

Za dokončano vezje, ki deluje kot je treba lahko po želji izdelamo še ohišje (to pripomore k zaščiti pred poškodbami zaradi statike), ali pa ga lahko uporabljamo tudi kar tako, seveda samo če gre za vezje z nizkimi napetostmi.

JDM programator sem uspešno uporabil za programiranje PIC mikrokontrolerja za MBHP Core module za uCApps.