V prejšnjih postih sem napisal nekoliko o izdelavi PCBja s pomočjo prenosa tonerja. Tega tudi najpogosteje uporabljam. Postopek je malce dolgotrajen, predvsem je zamuden prenos – likanje tonerja.

Torej ideja je, da se na očiščeno ploščico direktno “natisne” npr. fotolak ali kakršnokoli snov, odporno na kislino. Tako sam prenos slike ni več potreben.

Na internetu sem zasledil nekaj strani, na katerih je bila predstavljena predelava tiskalnikov, da namesto na liste lahko tiskajo na PCB. Gre predvsem za enostavne printerje, pri katerih je podajalnik listov zadaj in natisnjeni listi pridejo ven spredaj.

http://www.sxlist.com/techref/pcb/etch/directinkjetresist.htm

Same modifikacije so precej enostavne, dvignemo glavo in pripadajoči voziček. Večina takih tiskalnikov (imam c42ux, ki pa žal deluje samo delno), sploh nima posebnega vodila in ležaja za glavo. Dobljenega C42UX sem predelal in lepo “vleče” ploščice, ampak je izgleda pokvarjen čip oz. kontoler za stepper. Natisne kako vrstico, potem pa začne spuščati pokajoče zvoke in vse ostalo tiska na mestu…

Druga zanimiva ideja, ki nam da še malo več prostora za domišljijo pa je izdelava svojega vezja in premikanja ter samo uporaba komercialne tiskalne glave printerja…

http://techref.massmind.org/techref/pcb/etch/custom-vs.htm

Je zanimiva, predvsem je prednost to, da je v glavi že močnostna in kontrolna elektronika, ki malce poenostavi zadevo… Težava pa je, da v primeru okvare glave rabimo nov printer za novo glavo, saj so pri epsonu glave vgrajene v printer, menjujemo pa samo škatlice z barvo…

Tu dajem prednost HPjevim kartušam, ki imajo v sebi že vgrajeno tudi tiskalno glavo. Sam doma uporabljam HP344 in HP339 kartuši, tako da se bom s tema tudi malo poigral… Pred kratkim pa sem dobil tudi HP printer z HP45 kartušo, ki je tudi zanimiva, predvsem, ker ima verjetno precej enostavnejše krmiljenje, kljub temu da ima 300 pik. Za glavo HP40 pa je na internetu celo že vezje za kontrolo:

http://spritesmods.com/?art=inker&page=1

Ta tiskalnik ima, kar je zelo zanimivo tudi linearni enkoder za pozicijo glave in enkoder za premikanje lista. Sama glava ima pred kartušami še manjši PCB s kontrolerjem.

No pa poglejmo še par nasvetov za izdelavo ploščic:  Po dolgem iskanju metode za rezanje vitroplasta sem našel kar uspešno varianto. In sicer kar običajna krožna žaga. Najboljše je da ploščico prilepimo na tanjši kos odpadnega lesa, da se lepše žaga ter da je žaga ne lomi. Seveda je verjetno priporočljiva uporaba lista za kovino ali ploščice, da se le-ta ne skrha, deluje pa čisto pripravno tudi z popolnoma običajnim listom za les.

Še nasvet za vrtanje: Z višjimi vrtljaji je vrtanje veliko hitrejše in manjša je možnost za poškodovanje ploščice pri vrtanju. Nastopi pa majčken problem da luknje nekoliko slabše vodijo sveder (hitreje prevrtaš baker) ter obraba svedrov, predvsem cenejših je hitrejša…

Ugotovljena je bila tudi metoda za uspešno uporabo breskvice oz. laminatorja. Ker laminator, ki ga imam sam po sebi ne dosega zadosti visoke temperature za prenos tonerja ploščico prej segrejem z likalnikom. Po “predgretju”, to je približno toliko intenzivno kot običajen prenos tonerja z likalnikom, ploščico dam še dvakrat skozi laminator. Tako pri samem segrevanju ploščice z likalnikom ni več potrebno preveč paziti na sam pritisk nanjo, saj to opravi laminator.

No pa še ideja za novo metodo izdelave PCB. In sicer direkten nanos vododporne barve na ploščico s pomočjo inkjet tehnologije. To je po poročilih na internetu vsekakor možno s pomočjo nekaterih Epson tiskalnikov (originalne oz. mispro barve), če barvo potem toplotno obdelamo. Prednost inkjet metode je predvsem manj korakov ter manj možnosti za razlivanje barv. Trenutno sem še bolj v iskanju primernega tiskalnika…