1W led montaža – Grow lučka DIY Growlight

No po nekaj dogovarjanja mi je uspelo od kitajske firme TTec, ki prodaja LED diode za razumno ceno dobiti vzorec 100 rdečih 660nm in 50 modrih 450nm 1W LED emiterjev. Emiterje v teh valovnih dolžinah je težko dobiti, predvsem takih moči in tako poceni. Emiterji teh valovnih dolžin (hmm, mogoče celo istega proizvajalca?) se uporabljajo v komercialnih GrowLight-ih, ki pa so žal, predvsem zaradi njihove astronomske cene, popularni pretežno le med gojitelji konoplje in so nedostopni navadnim smrtnikom.

fotografija0937a

Hmm, torej zakaj led tehnika? Kot je napačno pogosto navedeno naj bi bile LED diode precej bolj svetilne kot druga svetila… To ni res, saj tudi najkvalitetnejše LED po izkoristku težko konkurirajo HPS svetilom večje moči (1000+W).  Imajo pa napajalni sistemi za LED lahko veliko višje izkoristke, kot pri drugih svetilih. Veliko bolje pa se LED odrežejo predvsem v aplikacijah, kjer je potrebna samo svetloba določenih valovnih dolžin… In ena takih je prav osvetljava za gojenje rastlin. Rastlinski klorfil svetlobo efektivno sprejema na relativno ozkih področjih modre in rdeče svetlobe, druga svetila, npr. HPS, pa zelo aktivno sevajo tudi na področju zelene in rumene svetlobe, ki je za rastline skoraj povsem neuporabna. Tako so LED svetila do kar 4krat bolj efektivna od drugih svetil za gojenje rastlin iste moči. Prav tako se nam LED obrestuje pri dolžini delovanja, saj ob primernem hlajenju brez bistvenega padca svetilnosti deluje tudi nekajkrat dlje kot ostala svetila, posebna lastnost LED pa je tudi njihova neobčutljivost na cycling (prižiganje in ugašanje).

im004553aim004550apicture-014

Na slikah so po vrsti spekter svetlobe, ki ni uporabna za rastline, poln svetlobni spekter in spekter, ki ga oddaja varčna žarnica.  Spekter led je bolj zvezen (podoben polnemu spektru) in je zgoščen okoli določene valovne dolžine (samo določena barva, na sredini najbolj svetilen, svetilnost pada stran od dominantne val. dolžine).

Torej dobil sem le LED emiterje. 1W led emiterji so povečini SMD s kovinskim ozadjem za hlajenje. Običajno se jih dobi, kot npr. luxeon-e na MCPCB (tiskano vezje z kovinsko sredico), ki uporabniku prihranijo lotanje samih LED in omogočajo lažjo montažo na hladilno telo. 1W led pri konstantnem delovanju MORAJO biti montirane na primerno hladilno telo.  Sam sem uporabil star hladilnik za procesor (P1), na katerega sem namontiral 6 1W LEDic (2 modri in 4 rdeče). Pri izbiri hladilnika moramo biti pozorni, da je površinsko anodiziran in tako ne prevaja elektrike na površju. To je pomembno, ker zadnji kovinski del LED ni izoliran in bi v primeru neanodiziranega hladilnika med posameznimi LED naredili kratek stik.

fotografija0939fotografija0944

No, ker sam nimam na voljo tehnike za izdelavo MCPCB sem delal po malce drugačnem postopku… Najprej sem v običajen PCB navrtal luknje za LED emiterje in odstranil baker, tako da so ostale le povezave, ki sem jih rabil. Nalotal sem LED diode ter žice. Pri lotanju je potrebno paziti, da so LED čimbolj poravnane in čim bližje PCBju, tako da se potem tem lepše prilegajo hladilniku.

fotografija0941fotografija0942fotografija0943

Za boljši stik s hladilnikom se lahko uporabi hladilna pasta, sam PCB pa se privije na hladilnik. Pri testiranju sem za priklop LED uporabil kar računalniški napajalnik in uporovno žico, da sem nastavil primeren tok skozi vsake LED diode. Reč je pri samo 6W presenetljivo svetla. Upori so precej neučinkoviti, enako neučinkovit a elegantnejši je regulator lm317, za velike učinkovitosti pa se priporoča uporaba switching regulatorjev (o tem enkrat drugič).

fotografija0940fotografija0925

Levo: Izdelek v testiranju, rebro še ni fiksno pritrjeno. Desno: Primerjava 5W CFL in 6W LED, led so svetlejše (čeprav sevajo v spektru, na katerega človeško oko ni več tako občutljivo)…

Pa še zanimivost: pri 450nm nekatere stvari fluorescirajo 🙂 Prav zanimiv efekt… Hehe, naprimer teniška žogica… Zanimiv je predvsem pogled na stvari, ki fluorescirajo skozi spektroskop…

Ta LED svetilka bo mogoče uporabljena za rast nekaterih semen vrtnih rastlin, pa bom objavil slikice, če se bo vse skupaj obneslo 🙂

Grelna podloga – DIY way (1#)

Torej, glede na to da v naših trgovinah ni mogoče dobiti grelne podloge za okenski rastlinjak, sem se odločil da jo izdelam sam… No, to da se je ne da dobiti ni čisto res. Če koga zanima nakup naj si pogleda trgovine z opremo za male živali, za terarije prodajajo talne grelne plošče. Prav tako je možno uporabiti grelno blazino, grelno odejo, grelce za sedeže in podobno…

Torej moja ideja je, da uporabim v gips zalito grelno – cekas žico. Sama moč se bo potem regulirala s pomočjo PWM in toplotnega senzorja.

Cekas oz. grelno žico je mogoče dobiti v trgovini, da se jo pa dobiti tudi zastonj iz raznih odsluženih grelnih elementov. Naprimer iz električne pečke, kuhalnika, likalika itd. Seveda je potrebno upoštevati, da ima vsaka grelna žica svojo karakteristično upornost ohm/meter…

Po internetu sem najprej poiskal, če se gips sploh sme uporabljati za take zadeve. No edini “pameten” zadetek je bila neka stara knjiga, ki je pisala o tem, kako zamenjati grelni vložek pri lotalniku. Grelni vložek so tu vlili iz gipsa zmešanega z vodnim steklom… No, jaz nisem imel toliko sreče z vodnim steklom, ker se je moj gips (zidarski iz Merkurja) vsakič, ko sem poskušal narediti mešanico v trenutku strdil. Mogoče nisem imel pravega vodnega stekla (kalijevo ali natrijevo), ali pa je bilo kaj narobe s samim gipsom. Zato sem ploščo vlil preprosto samo iz gipsa, še vedno jo bo možno prebarvati z vodnim steklom.

Najprej sem naredil stranski “držali” za grelno žico. Iz lesa in folije za živila sem naredil modelček in vanj vlil gips. Rabimo dve držali. Ko se vse skupaj posuši sem v držali enakomerno navrtal luknje. Pri vrtanju je potrebno paziti, ker gips kaj rad poči…

Sledilo je vlivanje spodnjega dela grelne plošče. Držali sem fiksiral na določeni razdalji na desko, spodaj sem dal folijo za lažje odstranjevanje gipsa. Spodnji del mora biti vlit le do nekaj manj kot polovice, zato da bomo lahko v naslednjem koraku dodali grelne žice.

Najbolje da sta pri napeljevanju žic držali še kar zunanje fiksirani, da se slučajno držali ali plošča ne zlomita. žico napeljemo “cikcak”, tako da imamo zgoraj zanke in spodaj konce žic. Potem lahko vlijemo tudi zgornji del plošče. Pri vlivanju plošče naj se uporabi čim redkejši gips, da se bo lepo razlezel in bo plošča ravna. Meni to ni ravno uspelo…

Plošča je zdaj končana. Zgornji in spodnji del (tam kjer pridejo žice) lahko, ko povežemo žice kot želimo, zalijemo, da iz naprave ne štrlijo grelne žice, ki bi lahko povzročile žganje materiala ali celo požar.