Še nekaj slik za zaključek Metal detector projekta… Občutljivost je zadovoljiva, večje kovinske stvari se da detektirati iz razdalje okoli enega metra, manjše od bližje, je pa kar precej odvisno od same nastavitve potenciometrov na enoti.
Enota ima priklop za slušalke in vgrajen majhen zvočnik. Veliko boljši bi bil piezo, saj zvočnik če ni nastavljen na dokaj tiho delovanje močno moti delovanje.
Samo držalo za detektorsko tuljavo še ni dokončno, izdelano je bilo na vikendu, skoraj brez orodja in s stvarmi, ki so pač bile tam. Trenutno sta bile na njem montirane kar dve tuljave. To verjetno nekoliko škoduje občutljivosti, posebej, ker sta v neposredni bližini.
Novo držalo bo verjetno prav tako iz lesa, vendar bo spodnji del privit z plastičnim vijakom in bo zato njegov naklon nastavljiv. Omogočalo bo tudi lažjo zamenjavo tuljav. Tuljave imajo sicer prilotan tanek coax kabel in na njem potem cinch (ker je pač najcenejši) konektor. Cinch ali drugi kovinski konektor v neposredni bližini tuljave bo močno vplival na občutljivost naprave. Od cincha do same enote poteka debelejši coax kabel in se v enoto priklopi preko BNC konektorja. Verjetno bi bilo boljše čim bolj zreducirati število konektorjev in dolžino kabla ter uporabiti kvalitetnejše BNC konektorje.
Iz enote poteka kabel do zunanjega akumulatorja, priklop ni kritičen, jaz uporabljam cinch, tako da ni mogoče zamenjat +/-. Tako imam aku lahko v nahrbtniku, enoto v eni roki ali v nosilni torbici in držalo s tuljavo v eni roki za iskanje.
Hehe, za pravi preizkus ga bo pa treba enkrat odnesti na kakšno peščeno plažo in si najti nekaj “trofej” 🙂