IR občutljiv Webcam – predelava

Pozor: z naslednjim posegom si lahko uničite popolnoma delujoč webcam, če niste prepričani tega ne delajte, priporočam da najprej do konca preberete sporočilo

Kaj pridobimo s predelavo?
IR občutljiva kamera je uporabna za spektroskop, za IR mikroskopijo, kot night-vision kamera.
Pod IR svetlobo se mnoge stvari vidi drugače kot običajno 😉

Kaj izgubimo s predelavo?
Kamera je sedaj občutljiva tudi na IR svetlobo, ki jo prepuščajo vsi barvni (RGB) filtri, kar pomeni da se pozna na vseh barvah oz. da se vidi kot bela barva. Pri uporabi take kamere z običajno (ne hladno LED) osvetljavo, ki ima največ svetlobe v IR spektru, bo slika še vedno pretežno črno-bela oz.

Kot prvo priporočam uporabo kakšnega poceni webcama, za katerega veste, da je IR filter mogoče odstraniti. (Webcame kot je moj ali že predelane se da kupiti pri meni.) IR filter se ponavadi nahaja nekje med prvo lečo in optičnim senzorjem kamere, prepozna se ga po svetlordečkasti barvi, ki pa ni iz vseh smeri enaka. Filter je pogosto v obliki kvadratnega stekelca.

Pri moji kameri je bila predelava zelo enostavna, saj je bil filter vsebovan v zadnjem delu objektiva, ki se ga da preprosto odviti od kamere (pri moji kameri je fokus ročno nastavljiv z objektivom). V primeru, da je kamera bolj zapletena, da v objektivu ni filtra ali da se tega ne da odstranit, bo verjetno kamero potrebno razstaviti. Nikoli ne razstavljaj / odpiraj kamere, ki je priklopljena na PC!

Filter se je pri moji kameri videlo iz zadnje strani kot lečo rdeče barve. Odprtina na koncu je bila sicer okrogla vendar se je pri gledanju od strani videlo, da gre za stekelce kvadratne oblike. Z olfa nožem sem odstranil zadnji del objektiva (le toliko da prideš do filtra). Pod filtrom je plastika, ki drži leče na svojem mestu. Ker se je po odstranitvi filtra lahko prosto gibala sem jo fiksiral s kapljico sekundnega lepila (sekundno lepilo ne sme priti na lečo ali na navoj objektiva!).

In to je to, še par slik (klikni na sliko za ogled v polni velikosti):

Na prvih dveh slikah je moja roka pod IR, lepo se vidijo vene. Na naslednjih štirih slikah sta bankovca za 10EUR in 20EUR pod IR in običajno svetlobo.

Sledijo še slika predelanega objektiva, slika med predlavo (objektiv, filter, odrezana plastika, nož). Slika samega webcama ter slika webcama z odstranjenim objektivom, na kateri se dobro vidi senzor kamere. Zadnja slika je objektiv.

Brezžična kamera in monitor

Sam sistem ima 800mW oddajne moči, tako da verjetno (vsaj tako pravi prodajalec) doseže nekje 1km, seveda odvisno od okolice. Nekoliko bi se dalo pridobiti še z boljšo in po možnosti usmerjeno anteno.

Kamera se lahko napaja iz 7-12V (vgrajen 7805 regulator), oddajnik z 9V (pri 12V se pregreva). Sprejemnik ima prav tako vgrajen regulator, okular ima vhod za 5V in video signal. Okular – monitor je bil nekoč del kamere, sprejema pa običajen video signal, sicer gre za izredno majhen čb CRT monitor

Nekaj slikic:

Semenska banka (rastline)

Hmm, razmišljam, da bi odprl manjšo semensko banko za semena običajnih in bolj redkih rastlinskih vrst. Trenutno imam kar lepo zbirko redkih semen…

Trenutno imam naprimer precej veliko število raznih vrst kaktusov ter drugih semen, več vrst Lophophore, še več vrst Trichocereusov, Mammilaria, Ariocarpus, Hoodia, Sceletim, Carnegia, Nymphea, Digitalis, Aconitum, Nicotiana, Alcea, Papaver, Linum, Nigella, Melissa, Pimpinella, Ipomoea, Ageratum, Physalis, Argyreia nervosa, Argyreia speciosa, Ephedra sp., Atropa, Datura, Brugmansia, Salvia Divinorum (samo živi primerki), Leonotis, Stipa, Phalaris, Borago, Anisum, Angelica etc… Da bi napisal vse / točne vrste in slovenska imena bi/bom rabil nekaj časa…

Zanimivi “koprojekti” bi bili tudi izdelava rodoslovnega debla in ključa, izdelani wiki z opisom rastlin ter izdelava baze za vodenje papirologije semenske banke. Poleg tega tudi že poteka projekt Umetno sonce, v katerem preizkušamo vpliv LED diod oz. iščemo najboljšo kombinacijo valovnih dolžin za gojenje rastlin.

Gre sicer za mojo zbirko, gre pa zaenkrat predvsem za rastline z etno/enteobotaničnim ozadje, nekatere so tudi užitne in zdravilne.

Od “zaslužka” pričakujem toliko da bo lahko en hladilnik delal 24 ur na dan, da bodo v njem shranjena semena in seveda vsaj za potreben material. Kasneje mogoče tudi za inkubator.

Kar se tiče plačil bi bil pomojem najbolje neka “članarina”, recimo letna, in potem še neki stroški za dvig semen iz banke. Pričakovano je, da v banko vrneš vsaj 2-4 krat toliko semen (če vzgojena rastlina lahko da semena), kot jih je bilo vzetih iz banke, v tem primeru se stroški za naslednji “dvig” ne plačajo oz. so minimalni.

Semenska banka trenutno še ne bo imela nobene članarine, zaenkrat pa sprejemam tudi zastonj “izmenjave” semen. Kot ste verjetno ugotovili, imam precej neobičajnih semen, medtem ko nekaterih bolj običajnih stvari nimam… Tako da kdor je pripravljen lahko zamenja semena. Ponudbe na email dejko1 afna hotmail pika com.

Debate potekajo na različnih forumih:

http://forum.piroraj.org/viewtopic.php?t=2836

http://forum.naravoslovje.org/viewtopic.php?f=23&t=95