Evo sem danes malo testiral en altimeter, ki ga delam že precej (ok, preveč) časa… Zadeva je sicer narejena že dolgo, sem jo pa šele zdaj uspel stestirat…
Najprej mogoče malo o samem delovanju altimetra. Altimeter meri višino na podlagi tlačnega senzorja in glede na višino oz. hitrost dviganja sproži eno padalo (zaviralno padalo) na najvišji točki leta, drugega (pristajalno padalo) pa na prednastavljeni višini.
Vklopimo ga pred poletom modelarske rakete. Zabeleži si trenutno nadmorsko višino in ko se višina spremeni za zadostno vrednost (raketa je že v zraku) čaka do najvišje točke leta. Na najvišji točki leta oz. nekoliko nižje, toliko kot je potrebno, da zazna višinsko spremembo, se odpre prvo padalo. Ko pa raketa prispe do določene višine odpre še drugo padalo. Potek celotnega leta tudi beleži na notranji pomnilnik. Let se beleži do prileta rakete do tal ali do zapolnitve pomnilnika.
Tako to je o delovanju, sledi pa testiranje:
Najprej sem stestiral delovanje preverjanja vžigalnikov. Zadeva preveri, če sta vžigalnika priklopljena, v primeru da kateri ni z kratkimi (1s) prižigi, enkrat za prvi vžigalnik in dvakrat za drugega opozori na nepravilnost. Upornost 100R je bila uporabljena kot referenca za “dober” vžigalnik, v praksi imajo ponavadi vžigalniki manjše omske vrednosti.
Drugi je bil na vrsti test samega merjenja višine. Občutljivost senzorja je ca. 7 metrov na enoto (zaznano spremembo), vendar v primeru, da smo ravno med dvema enotama odčitek skače med celima vrednostma (-+1 enota). Meja za detekcijo vzleta / padanja je bila zato določena kot 3 enote, to pomeni, da mora raketa za začetek delovanja altimetra vzleteti vsaj 3 enote, torej nekje 25 m visoko (po meritvah 20-30m), prav tako se toliko pod najvišjo točko leta sproži zaviralno padalo.
Altimeter skozi vžigalnik tok spusti za 1 sekundo, v tem času tudi ne dela odčitkov iz senzorja, saj bi bili ti zaradi velikega toka skozi vžigalnik napačni…
Podatke je možno preko RS232 priključka prenesti na računalnik, prav tako pa je možno spremeniti nastavitve, kot so meja, višina sproženja drugega padala, frekvenca vzorčenja v posameznih odsekih leta…
Na slikah se vidi nastavljivi napajalnik, vakuumsko črpalko (malo predelana zračna črpalka za ribe), vakuumske ventile, posodo, sam altimeter ter dodatni altimeter z displayčkom z višino (v švicarskem nožu). Zadeva je tukaj tudi direktno priklopljena na PC za debugging in monitoring.
