🙂 doma izdelal delujoč TEA laser. Ta laser je eden izmed najlažjih za domačo izdelavo in je sicer dušikov laser, deluje pa kar na zrak (hehe, ima ta že dosti dušika v sebi) pri atmosferskem tlaku. Njegov najzahtevnejši del je v bistvu VN napajalnik (hehe, za tega je najmanj verjetno da ga boste našli v domači delavnici). Moj napajalnik je narejen z NE555 timerjem, ki daje impulze MOS tranzistorju, ta pa pri visoki frekvenci preklaplja flyback transformator iz stare televizije.
Vezje z NE555 je nad črnim multimetrom (z dvema potenciometroma), MOS je v kleščah nad rumenim multimetrom 🙂 klešče so dober hladilnik. Flyback je pa zaobljena črna škatljica z žicami zraven kozarca. Zadeva zmore tam 25mA, pri kolikšni napetosti mi pa še ni uspelo zmerit, ampak pomojem nekje 10-20kV, če ni v kratkem stiku (iskra) kuri tam 12W.
Prvi laser je bil narejen iz alu folije in železnih profilov, skoraj nujno je narediti dober spark-gap (tista reč, ki je zelo svetla na prvi sliki), ki omogoča lepo nastavitev, sam imam kar vijak z okroglo matico na koncu. Povezava med obema elektrodama / kondenzatorjema resonatorja je lahko 100k upor ali še bolje tuljava s ca. 20 ovoji (na sliki rdeča žica). Najpomembnejši del sta elektrodi resonatorja, ki morata biti čimbolj zaobljeni in popolnoma ravni, samo lasiranje pa je doseženo, ko sta ravno prav oddaljeni in popolnoma vzporedni. Ročna nastavitev s premikanjem elektrod med delovanjem je precej zamudna zadeva…
Če bi bili elektrodi popolnoma enakomerni in enako razmaknjeni bi po celi površini prišlo do formiranja plazme (vijoličen sij na sliki), zaradi slabih elektrod pa pride na določenih mestih do veliko močnejšega preboja (bele iskre). Sicer moja laserja do zdaj nista nikoli lepo “sevala” po celi površini, ampak gre za veliko množico malih in tankih isker med njima.
Pa še nove, aluminjaste elektrode za resonator. Vsekakor priporočam uporabo aluminijastih elektrod, ker so te mnogo enostavnejše za “obdelavo” in nastavitev, pri njih sem dobil tudi veliko lepši / močnejši laserski žarek. Žarek je sicer neviden UV, vendar pa se ga da videt na papirju (modra fluorescenca), na sliki sta vidna tudi fluorescenca barve iz rumenega markerja (zelena) in fluorescenca kinin hidroklorida v vodi (hehe, gin tonic, modra barva). Viden je tudi lom svetlobe na steni čaš (laser zavije).