Za polno velikost slike in da se  vidi vse kar je na njej je potrebno na sliko kliknit 😉

Paradižniki na naslednji sliki: San Marzano (pelat), Srian Giant – sirijski gigant, Yellow Plum – rumena hruškica, srednji rdeči ki rastejo na majhnem grmu (levo), potem črna jagoda – Black Cherry (sredina), rjava jagoda – Brown berry in rumeni viseči. Rumeni viseči so zanimivi ker jih lahko imaš v loncu in na balkonu kot visečo rastlino, steblo je precej tanko tako da se povesi navzdol…

Pa še ena slika z več vrstami. Na vrhu desno so temni (glej še sliko spodaj), pod njimi so Tiny Tim – eni izmed najmanjših paradižnikov in rastlin. Pod Tiny Tim so Striped Cavern (dva oranžna paradižnika s črtami), na desno je velika rumena Amana oz. Gold Medal (nisem siguren katera vrsta točno, so se listki izgubili; preveril in je Gold Medal), pod njo pa so rimska sveča – Roman Candle, Yellow plum – rumena sliva in Yellow pear – rumene hruškice. Na sredini so Black cherry- črne jagode, takoj zraven njih pa je še ena precej zanimiva vrsta Osu blue. Ta vrsta je v bistvu navaden rdeč paradižnik ampak je po vrhu črno – vijolčen (dva paradižnika ki izgledata druge barve ampak enake oblike sta ista vrsta, samo en je obrnjen s temnim delom stran). Temni paradižniki kot posebna barva niso nič napram Osu Blue 😉 Zgoraj levo so rdeči ki rastejo na manjši rastlini ter levo na sredini Val. Spodaj je par čilijev, Hungarian Hot Wax, Šrilanka, na sredini je nekaj kar je bilo meni prodano kot “Peter Pepper”, ampak bolj izgleda kot en hibrid med Jalapenom in Elefantenrussel.

Striped cavern si zasluži še nekaj slik 🙂 Že po barvi je precej divji… Njegova oblika je sicer podobna papriki, znotraj je votel in primeren za polnjenje, stene so pa mesnate, njam.

Temnejši paradižniki imajo malo bolj specifičen okus. Vrste od leve proti desni so: brown plum – rjava sliva (sicer bolj rjav pelat; lani sem imel brown plum take majhne slive kot rumeni letos), black trifele – črni trifele (ima zelo specifično obliko, spodaj okrogel in se zgoraj zoži), black russian (skoraj popolna krogla).

Pa še čiliji: Zgoraj je Whippets tail – vipetov rep, spodaj so od leve proti desni Numex Centennial (dva), Numex Twilight, Hungarian Black – madžarski črni, Šrilanka (sicer se mi zdi da je tale malo skrižan) in Thai Hot – tajski pekoč. Sicer so vsi bolj ali manj zelo pekoči 😛

Ena slikica z morja: konopljika – vitex agnus-castus, zanimiva zdravilna rastlina. Uporabna je pri hormonskem neravnovesju in za lajšanje PMS, zgodovinsko pa je bila uporabljana tudi kot anafrodizijak. Formacija listov je zelo podobna popolnoma nesorodni, zato pa veliko bolj poznani konoplji.

Pa še ena domača zdravilna – poznana predvsem po svoji strupenosti, volčja češnja, atropa belladonna. Zaradi strupenosti sami iz nje izdelujemo le homeopatska zdravila, pri potrebi po večjih odmerkih alkaloidov pa uporabljamo že narejena in standardizirana zdravila. Letos imam le eno manjšo rastlino tako da sta ti dve jagodi kar dosežek, je pa po “obiranju” spet začela cvetet 🙂

Pa še nekaj bolj užitnega wonderberry (sunberry) – solanum burbankii, zelo podobna plevelu solanum nigrum. Rastlina proizvede veliko manjših črnih jagod ki so užitne ko so zrele. Okus je zanimiv, plodovi pa imajo tudi zelo močno vijolično barvo. Za kaj vse so uporabne (razen za dodatek k marmeladi) bo treba še pogruntat…

Pa še nekaj tomatilotov, physalis ixocarpa, sicer nisem siguren zakaj niso postali vijolični, kot izgleda imam verjetno zeleno sorto. So sorodniki okrasnega oranžnega fizalisa in perujskega jabolka. Plodovi so zreli ko se začne vrečka v kateri so sušit. Plodovi so za razliko od sorodnega perujskega jabolka znotraj precej “suhi” oz. ne toliko tekoči, imajo pa značilen kiselkast okus. Uporabni so za salse (jih stisnemo) ali za gostilo, ker vsebujejo veliko pektina.