Category Archives: LEDice – LED diodes

Absorpcijski spektri rastlin in efektivnost led luči

Glede na to da sem že pisal o LED lučeh za gojenje rastlin in o njihovi izdelavi sem se odločil da še malo pogledam kako je dejansko z njihovo efektivnostjo proti sončni svetlobi ter proti drugim virom svetlobe, ki so bolj ali manj primerni za gojenje rastlin.

Rastline lahko glede na vrsto vsebujejo več različnih barvil. Vsako barvilo določen delež svetlobe vsrka (ta energija se potem lahko uporabi za fotosintezo), določen delež pa prepusti ali odbije. Nekatera barvila tudi fluorescirajo, svetlobo sprejmejo v enem spektru in jo spet oddajo v drugem.

Najprej sem iz grafov absorpcije in sončnega spektra vidne svetlobe prepisal vrednosti v excell za nadalnjo numerično obdelavo:

(grafa zgoraj desno in spodaj levo sta “prerisana” grafa, graf zgoraj desno pa je enak graf, samo da je normaliziran po površini grafov)

Potem pa še zmnožek grafa obeh sončnih spektrov z absorpcijskimi vrednostmi obeh klorofilov (graf je v W/nm*m2):

C-A je kloforil a, C-B je klorofil b, S1 je spekter črnega telesa, S2 pa spekter ki doseže zemljino površino. Zadnji dve vrednosti sta seštevka C-A in C-B če sta njuna deleža enaka.

Sonce seva na zemlji z močjo skoraj 2000W/m2 (~410W v spektru kjer sem računal jaz), od tega lahko rastline izkoristijo “le” ca. 125W/m2.

Med tem ko iz grafa absorpcije ni mogoče odčitati ali obstaja kakšna bistvena razlika med 450nm (deep blue) in 470nm (navadne modre LED), razen tega da delujeta na različna klorofila. Na desni strani pa se zelo lepo vidi da bodo LED diode enake moči skoraj dvakrat efektivnejše pri 660nm kot pri valovni dolžini navadnih led diod. Upoštevati je potrebno tudi da diode nimajo enotne valovne dolžine sevanja in da je njihov spekter sipan.

Zaenkrat je tudi v primerjalni vzgoji sejančkov paprike in paradižnika LED osvetljava veliko bolj produktivna (manj raztegnjene, bolj čokate in lepše razvite rastline) proti navadnim CFL lučem. Sam imam trenutno osvetlitev sejančkov nekje 30W LED/m2 in 65W/m2 CFL (el. moči), poleg sončne svetlobe. Optimalna osvetlitev rastlin samo z LED bi bila pa verjetno nekje 120W (el. moči)/m2… Za tiste ki bi radi preizkusili LED svetilke je pa pomemben podatek tudi da je izkoristek samih LED še vedno nekje 30%, tako da za osvetlitev ki bi bila enaka sončni svetlobi ustreza precej več vhodne električne moči.

🙂 zaključek je torej da je sonce še vedno bistveno bolj učinkovito kot umetna osvetljava rastlin. So pa led diode trenutno že toliko napredovale da bi se v uporabi splačalo zamenjati CFL ali HPS svetilko za gojenje rož za novo LED (ki poleg manjše porabe in večje efektivnosti prinaša tudi manj segrevanja in počasnejše staranje oz. daljši uporabni čas).

Led fotosession :)

Takole sem se odločil, da bom zbral par atraktivnih fotk mojih ledic 🙂

Standardne 5mm barve (rumenozelena v ozadju, roza, UV, bela, modra, oranžna, rumena, rdeča, zelena):
Fotografija1395 Fotografija1397 Fotografija1393

Ohišja – ledice ne ravno v akciji (razna ohišja, 10W rdeča ledica):
Fotografija1390 Fotografija1081

Sevalni koti (ozki in široki kot, potem oba skupaj/svetilnost):
Fotografija1178 Fotografija1179 Fotografija1173

Malce bolj posebne barve – roza 5mm in malce večje moči – 10W rdeča (na sliki le ca. 50%):
Fotografija1316 Fotografija1077

Specialne ledice za gojenje rož (1W emiterji montirani na hladilniku, slika prižganih diod je pri ca 1/200 moči, so pa rdeče, oranžne in modre):
Fotografija1388 Fotografija1389

Pa še par aplikacij ledic (žarometi 2×75 ultrasvetlih diod – normalno zatemnjeni, kolo 1 x 0.5W, powerstrobe 2×7 ultrasvetlih):

Powerstrobe (povezava na video)

Fotografija1300 Fotografija1301 Fotografija1138

Primerjava specialne vs. navadne LED – growlight

Evo, končno sem naredil primerjavo med “običajnimi” LED diodami in posebnimi diodami, ki so namenjene prav gojenju rastlin.

Za primerjavo sem uporabil po en 660nm in en 450nm 1W emiter, ter po eno 100mA (5-chip) 433nm 633nm rdečo in eno 100mA 463nm modro 10mm LED diodo. Vse diode so bile napajane z 100mA tokom. Zaradi mogoče različne oddajne moči ter različnih sevalnih kotov je primerjava zgolj “na pogled”.

Potrebno je primerjati svetlost rastline glede na svetlost ozadja. Čim temnejša je rastlina- torej čim več svetlobe se absorbira, tem efektivnejša bo osvetlitev za fotosintezo. Pri rdečih led diodah se zelo dobro vidi razliko med običajnimi in specialnimi diodami, pri modrih pa razlika ni tako očitna.

Dobra stran navadnih led diod je ozkokotna leča, ki omogoča usmeritev svetlobe tja, kjer jo potrebujemo in njeno manjšo izgubo ter večjo gostoto svetlobnega toka. Specialne led diode pa omogočajo večjo moč ter nekoliko večji izkoristek, kar pomeni manj diod za isti efekt, pri rdečih pa se zelo močno pozna tudi razlika valovnih dolžin…

Zaključek: Za modre valovne dolžine so primerne tudi običajne LED diode, seveda so priporočene čim cenejše in take, ki jih bo lažje montirat. Če gre za malce večje moči še bolje, da poenostavimo montažo. Rdeče je najbolje uporabit posebne diode, od nekoga pa sem dobil tudi poročilo, da naj bi bila efektivna tudi kombinacija obeh vrst diod…

Slike, ultrasvetla in 0.5W ledica

Tok skozi ledici je za obe okoli 80% maksimalnega, kar je 80mA za močnejšo in 16mA za ultrasvetlo ledico. Sicer je napajanje rabljena 4,5V baterija, upora pa 100R in 20R.

Na prvi sliki sta obe ledici slikani prižgani ena zraven druge, kamera je bila postavljena zelo blizu, da se poleg flare-a vidi tudi ledici.

Na drugi in tretji sliki sta obe ledici prižgani, prva z osvetlitvijo okolice, druga brez.

Potem še dve sliki osvetlitve z ledicama, prižgani sta obe.

Na zadnji sliki v drugi vrstici je prižgana le močnejša 0.5W ledica, na naslednjih dveh pa le ultrasvetla.

Na zadnjih dveh slikah se lepo vidi sevalni kot obeh ledic, ki je pri eni ozek, pri drugi pa zelo širok.


Primerjava ozkokotnih / širokokotnih ledic

Hehe, kot prvo moram rečt da sem rahlo razočaran nad mojih fotoaparatom, ker so barve malce faljene (sence izgledajo svetle), drugače se pa nekako osnovno vidi kakšne so razlike:

Ledice so slikane pri 20mA, osvetlitev ozadja je enaka.

Ozkootna/ultrasvetla ledica, zelo blizu substrata, malo bolj stran in v vodi. Od blizu se vidi “krogec” oz. kar krogce…

im004693im004694im004695

Pa širokokotne ledice, svetloba se veliko lepše razlije naokoli:

im004691im004692

Pa še BELA (barva na fotoaparatu totalno sfaljena, dejansko je cool white) 0.5W strawhat ledica:

im004696im004697

1W led montaža – Grow lučka DIY Growlight

No po nekaj dogovarjanja mi je uspelo od kitajske firme TTec, ki prodaja LED diode za razumno ceno dobiti vzorec 100 rdečih 660nm in 50 modrih 450nm 1W LED emiterjev. Emiterje v teh valovnih dolžinah je težko dobiti, predvsem takih moči in tako poceni. Emiterji teh valovnih dolžin (hmm, mogoče celo istega proizvajalca?) se uporabljajo v komercialnih GrowLight-ih, ki pa so žal, predvsem zaradi njihove astronomske cene, popularni pretežno le med gojitelji konoplje in so nedostopni navadnim smrtnikom.

fotografija0937a

Hmm, torej zakaj led tehnika? Kot je napačno pogosto navedeno naj bi bile LED diode precej bolj svetilne kot druga svetila… To ni res, saj tudi najkvalitetnejše LED po izkoristku težko konkurirajo HPS svetilom večje moči (1000+W).  Imajo pa napajalni sistemi za LED lahko veliko višje izkoristke, kot pri drugih svetilih. Veliko bolje pa se LED odrežejo predvsem v aplikacijah, kjer je potrebna samo svetloba določenih valovnih dolžin… In ena takih je prav osvetljava za gojenje rastlin. Rastlinski klorfil svetlobo efektivno sprejema na relativno ozkih področjih modre in rdeče svetlobe, druga svetila, npr. HPS, pa zelo aktivno sevajo tudi na področju zelene in rumene svetlobe, ki je za rastline skoraj povsem neuporabna. Tako so LED svetila do kar 4krat bolj efektivna od drugih svetil za gojenje rastlin iste moči. Prav tako se nam LED obrestuje pri dolžini delovanja, saj ob primernem hlajenju brez bistvenega padca svetilnosti deluje tudi nekajkrat dlje kot ostala svetila, posebna lastnost LED pa je tudi njihova neobčutljivost na cycling (prižiganje in ugašanje).

im004553aim004550apicture-014

Na slikah so po vrsti spekter svetlobe, ki ni uporabna za rastline, poln svetlobni spekter in spekter, ki ga oddaja varčna žarnica.  Spekter led je bolj zvezen (podoben polnemu spektru) in je zgoščen okoli določene valovne dolžine (samo določena barva, na sredini najbolj svetilen, svetilnost pada stran od dominantne val. dolžine).

Torej dobil sem le LED emiterje. 1W led emiterji so povečini SMD s kovinskim ozadjem za hlajenje. Običajno se jih dobi, kot npr. luxeon-e na MCPCB (tiskano vezje z kovinsko sredico), ki uporabniku prihranijo lotanje samih LED in omogočajo lažjo montažo na hladilno telo. 1W led pri konstantnem delovanju MORAJO biti montirane na primerno hladilno telo.  Sam sem uporabil star hladilnik za procesor (P1), na katerega sem namontiral 6 1W LEDic (2 modri in 4 rdeče). Pri izbiri hladilnika moramo biti pozorni, da je površinsko anodiziran in tako ne prevaja elektrike na površju. To je pomembno, ker zadnji kovinski del LED ni izoliran in bi v primeru neanodiziranega hladilnika med posameznimi LED naredili kratek stik.

fotografija0939fotografija0944

No, ker sam nimam na voljo tehnike za izdelavo MCPCB sem delal po malce drugačnem postopku… Najprej sem v običajen PCB navrtal luknje za LED emiterje in odstranil baker, tako da so ostale le povezave, ki sem jih rabil. Nalotal sem LED diode ter žice. Pri lotanju je potrebno paziti, da so LED čimbolj poravnane in čim bližje PCBju, tako da se potem tem lepše prilegajo hladilniku.

fotografija0941fotografija0942fotografija0943

Za boljši stik s hladilnikom se lahko uporabi hladilna pasta, sam PCB pa se privije na hladilnik. Pri testiranju sem za priklop LED uporabil kar računalniški napajalnik in uporovno žico, da sem nastavil primeren tok skozi vsake LED diode. Reč je pri samo 6W presenetljivo svetla. Upori so precej neučinkoviti, enako neučinkovit a elegantnejši je regulator lm317, za velike učinkovitosti pa se priporoča uporaba switching regulatorjev (o tem enkrat drugič).

fotografija0940fotografija0925

Levo: Izdelek v testiranju, rebro še ni fiksno pritrjeno. Desno: Primerjava 5W CFL in 6W LED, led so svetlejše (čeprav sevajo v spektru, na katerega človeško oko ni več tako občutljivo)…

Pa še zanimivost: pri 450nm nekatere stvari fluorescirajo 🙂 Prav zanimiv efekt… Hehe, naprimer teniška žogica… Zanimiv je predvsem pogled na stvari, ki fluorescirajo skozi spektroskop…

Ta LED svetilka bo mogoče uporabljena za rast nekaterih semen vrtnih rastlin, pa bom objavil slikice, če se bo vse skupaj obneslo 🙂