Končno sem našel čas še za to da sem obral čilije 🙂 Evo fotogalerijo:
Za polno velikost slike in da se vidi vse kar je na njej je potrebno na sliko kliknit 😉
Paradižniki na naslednji sliki: San Marzano (pelat), Srian Giant – sirijski gigant, Yellow Plum – rumena hruškica, srednji rdeči ki rastejo na majhnem grmu (levo), potem črna jagoda – Black Cherry (sredina), rjava jagoda – Brown berry in rumeni viseči. Rumeni viseči so zanimivi ker jih lahko imaš v loncu in na balkonu kot visečo rastlino, steblo je precej tanko tako da se povesi navzdol…
Pa še ena slika z več vrstami. Na vrhu desno so temni (glej še sliko spodaj), pod njimi so Tiny Tim – eni izmed najmanjših paradižnikov in rastlin. Pod Tiny Tim so Striped Cavern (dva oranžna paradižnika s črtami), na desno je velika rumena Amana oz. Gold Medal (nisem siguren katera vrsta točno, so se listki izgubili; preveril in je Gold Medal), pod njo pa so rimska sveča – Roman Candle, Yellow plum – rumena sliva in Yellow pear – rumene hruškice. Na sredini so Black cherry- črne jagode, takoj zraven njih pa je še ena precej zanimiva vrsta Osu blue. Ta vrsta je v bistvu navaden rdeč paradižnik ampak je po vrhu črno – vijolčen (dva paradižnika ki izgledata druge barve ampak enake oblike sta ista vrsta, samo en je obrnjen s temnim delom stran). Temni paradižniki kot posebna barva niso nič napram Osu Blue 😉 Zgoraj levo so rdeči ki rastejo na manjši rastlini ter levo na sredini Val. Spodaj je par čilijev, Hungarian Hot Wax, Šrilanka, na sredini je nekaj kar je bilo meni prodano kot “Peter Pepper”, ampak bolj izgleda kot en hibrid med Jalapenom in Elefantenrussel.
Striped cavern si zasluži še nekaj slik 🙂 Že po barvi je precej divji… Njegova oblika je sicer podobna papriki, znotraj je votel in primeren za polnjenje, stene so pa mesnate, njam.
Temnejši paradižniki imajo malo bolj specifičen okus. Vrste od leve proti desni so: brown plum – rjava sliva (sicer bolj rjav pelat; lani sem imel brown plum take majhne slive kot rumeni letos), black trifele – črni trifele (ima zelo specifično obliko, spodaj okrogel in se zgoraj zoži), black russian (skoraj popolna krogla).
Pa še čiliji: Zgoraj je Whippets tail – vipetov rep, spodaj so od leve proti desni Numex Centennial (dva), Numex Twilight, Hungarian Black – madžarski črni, Šrilanka (sicer se mi zdi da je tale malo skrižan) in Thai Hot – tajski pekoč. Sicer so vsi bolj ali manj zelo pekoči 😛
Ena slikica z morja: konopljika – vitex agnus-castus, zanimiva zdravilna rastlina. Uporabna je pri hormonskem neravnovesju in za lajšanje PMS, zgodovinsko pa je bila uporabljana tudi kot anafrodizijak. Formacija listov je zelo podobna popolnoma nesorodni, zato pa veliko bolj poznani konoplji.
Pa še ena domača zdravilna – poznana predvsem po svoji strupenosti, volčja češnja, atropa belladonna. Zaradi strupenosti sami iz nje izdelujemo le homeopatska zdravila, pri potrebi po večjih odmerkih alkaloidov pa uporabljamo že narejena in standardizirana zdravila. Letos imam le eno manjšo rastlino tako da sta ti dve jagodi kar dosežek, je pa po “obiranju” spet začela cvetet 🙂
Pa še nekaj bolj užitnega wonderberry (sunberry) – solanum burbankii, zelo podobna plevelu solanum nigrum. Rastlina proizvede veliko manjših črnih jagod ki so užitne ko so zrele. Okus je zanimiv, plodovi pa imajo tudi zelo močno vijolično barvo. Za kaj vse so uporabne (razen za dodatek k marmeladi) bo treba še pogruntat…
Pa še nekaj tomatilotov, physalis ixocarpa, sicer nisem siguren zakaj niso postali vijolični, kot izgleda imam verjetno zeleno sorto. So sorodniki okrasnega oranžnega fizalisa in perujskega jabolka. Plodovi so zreli ko se začne vrečka v kateri so sušit. Plodovi so za razliko od sorodnega perujskega jabolka znotraj precej “suhi” oz. ne toliko tekoči, imajo pa značilen kiselkast okus. Uporabni so za salse (jih stisnemo) ali za gostilo, ker vsebujejo veliko pektina.
Glede na to da sem že pisal o LED lučeh za gojenje rastlin in o njihovi izdelavi sem se odločil da še malo pogledam kako je dejansko z njihovo efektivnostjo proti sončni svetlobi ter proti drugim virom svetlobe, ki so bolj ali manj primerni za gojenje rastlin.
Rastline lahko glede na vrsto vsebujejo več različnih barvil. Vsako barvilo določen delež svetlobe vsrka (ta energija se potem lahko uporabi za fotosintezo), določen delež pa prepusti ali odbije. Nekatera barvila tudi fluorescirajo, svetlobo sprejmejo v enem spektru in jo spet oddajo v drugem.
Najprej sem iz grafov absorpcije in sončnega spektra vidne svetlobe prepisal vrednosti v excell za nadalnjo numerično obdelavo:
(grafa zgoraj desno in spodaj levo sta “prerisana” grafa, graf zgoraj desno pa je enak graf, samo da je normaliziran po površini grafov)
Potem pa še zmnožek grafa obeh sončnih spektrov z absorpcijskimi vrednostmi obeh klorofilov (graf je v W/nm*m2):
C-A je kloforil a, C-B je klorofil b, S1 je spekter črnega telesa, S2 pa spekter ki doseže zemljino površino. Zadnji dve vrednosti sta seštevka C-A in C-B če sta njuna deleža enaka.
Sonce seva na zemlji z močjo skoraj 2000W/m2 (~410W v spektru kjer sem računal jaz), od tega lahko rastline izkoristijo “le” ca. 125W/m2.
Med tem ko iz grafa absorpcije ni mogoče odčitati ali obstaja kakšna bistvena razlika med 450nm (deep blue) in 470nm (navadne modre LED), razen tega da delujeta na različna klorofila. Na desni strani pa se zelo lepo vidi da bodo LED diode enake moči skoraj dvakrat efektivnejše pri 660nm kot pri valovni dolžini navadnih led diod. Upoštevati je potrebno tudi da diode nimajo enotne valovne dolžine sevanja in da je njihov spekter sipan.
Zaenkrat je tudi v primerjalni vzgoji sejančkov paprike in paradižnika LED osvetljava veliko bolj produktivna (manj raztegnjene, bolj čokate in lepše razvite rastline) proti navadnim CFL lučem. Sam imam trenutno osvetlitev sejančkov nekje 30W LED/m2 in 65W/m2 CFL (el. moči), poleg sončne svetlobe. Optimalna osvetlitev rastlin samo z LED bi bila pa verjetno nekje 120W (el. moči)/m2… Za tiste ki bi radi preizkusili LED svetilke je pa pomemben podatek tudi da je izkoristek samih LED še vedno nekje 30%, tako da za osvetlitev ki bi bila enaka sončni svetlobi ustreza precej več vhodne električne moči.
🙂 zaključek je torej da je sonce še vedno bistveno bolj učinkovito kot umetna osvetljava rastlin. So pa led diode trenutno že toliko napredovale da bi se v uporabi splačalo zamenjati CFL ali HPS svetilko za gojenje rož za novo LED (ki poleg manjše porabe in večje efektivnosti prinaša tudi manj segrevanja in počasnejše staranje oz. daljši uporabni čas).
V petrijevko je bila položena papirnata brisačka in dobro prepojena z vodo, potem je bila odvečna voda odlita. Na brisačko so bila postavljena semena različnih vrst in potem je bila petrijevka zaprta.
Petrijevka je bila postavljena na dobro osvetljeno mesto (zraven okna) in na toplo, nad radiator, vmes je bila še ena petrijevka, da se nebi semena pregrela.
Semena so se po ca. 3 dneh lepo začela odpirati ter iz njih že gledajo majhne koreninice. Slikice semen so posnete po petih dneh kaljenja, vsa nova semena odlično kalijo (zaenkrat vsaj 80% kalčkov), medtem ko so stara semena (vsa skupaj) zaenkrat pognala le tri kalčke…
Sama semena so drobcena, tudi manj kot 1mm, zato so fotografije posnete pri veliki povečavi.
Pozor: tako vzgojena semena verjetno ne bi preživela presaditve v zemljo. Ta metoda je primerna le za določanje kaljivosti, ne pa za vzgojo rastlin. Za vzgojo rastlin je semena potrebno posejati direktno v zemljo.
Evo, končno sem naredil primerjavo med “običajnimi” LED diodami in posebnimi diodami, ki so namenjene prav gojenju rastlin.
Za primerjavo sem uporabil po en 660nm in en 450nm 1W emiter, ter po eno 100mA (5-chip) 433nm 633nm rdečo in eno 100mA 463nm modro 10mm LED diodo. Vse diode so bile napajane z 100mA tokom. Zaradi mogoče različne oddajne moči ter različnih sevalnih kotov je primerjava zgolj “na pogled”.
Potrebno je primerjati svetlost rastline glede na svetlost ozadja. Čim temnejša je rastlina- torej čim več svetlobe se absorbira, tem efektivnejša bo osvetlitev za fotosintezo. Pri rdečih led diodah se zelo dobro vidi razliko med običajnimi in specialnimi diodami, pri modrih pa razlika ni tako očitna.
Dobra stran navadnih led diod je ozkokotna leča, ki omogoča usmeritev svetlobe tja, kjer jo potrebujemo in njeno manjšo izgubo ter večjo gostoto svetlobnega toka. Specialne led diode pa omogočajo večjo moč ter nekoliko večji izkoristek, kar pomeni manj diod za isti efekt, pri rdečih pa se zelo močno pozna tudi razlika valovnih dolžin…
Zaključek: Za modre valovne dolžine so primerne tudi običajne LED diode, seveda so priporočene čim cenejše in take, ki jih bo lažje montirat. Če gre za malce večje moči še bolje, da poenostavimo montažo. Rdeče je najbolje uporabit posebne diode, od nekoga pa sem dobil tudi poročilo, da naj bi bila efektivna tudi kombinacija obeh vrst diod…
Hmm, razmišljam, da bi odprl manjšo semensko banko za semena običajnih in bolj redkih rastlinskih vrst. Trenutno imam kar lepo zbirko redkih semen…
Trenutno imam naprimer precej veliko število raznih vrst kaktusov ter drugih semen, več vrst Lophophore, še več vrst Trichocereusov, Mammilaria, Ariocarpus, Hoodia, Sceletim, Carnegia, Nymphea, Digitalis, Aconitum, Nicotiana, Alcea, Papaver, Linum, Nigella, Melissa, Pimpinella, Ipomoea, Ageratum, Physalis, Argyreia nervosa, Argyreia speciosa, Ephedra sp., Atropa, Datura, Brugmansia, Salvia Divinorum (samo živi primerki), Leonotis, Stipa, Phalaris, Borago, Anisum, Angelica etc… Da bi napisal vse / točne vrste in slovenska imena bi/bom rabil nekaj časa…
Zanimivi “koprojekti” bi bili tudi izdelava rodoslovnega debla in ključa, izdelani wiki z opisom rastlin ter izdelava baze za vodenje papirologije semenske banke. Poleg tega tudi že poteka projekt Umetno sonce, v katerem preizkušamo vpliv LED diod oz. iščemo najboljšo kombinacijo valovnih dolžin za gojenje rastlin.
Gre sicer za mojo zbirko, gre pa zaenkrat predvsem za rastline z etno/enteobotaničnim ozadje, nekatere so tudi užitne in zdravilne.
Od “zaslužka” pričakujem toliko da bo lahko en hladilnik delal 24 ur na dan, da bodo v njem shranjena semena in seveda vsaj za potreben material. Kasneje mogoče tudi za inkubator.
Kar se tiče plačil bi bil pomojem najbolje neka “članarina”, recimo letna, in potem še neki stroški za dvig semen iz banke. Pričakovano je, da v banko vrneš vsaj 2-4 krat toliko semen (če vzgojena rastlina lahko da semena), kot jih je bilo vzetih iz banke, v tem primeru se stroški za naslednji “dvig” ne plačajo oz. so minimalni.
Semenska banka trenutno še ne bo imela nobene članarine, zaenkrat pa sprejemam tudi zastonj “izmenjave” semen. Kot ste verjetno ugotovili, imam precej neobičajnih semen, medtem ko nekaterih bolj običajnih stvari nimam… Tako da kdor je pripravljen lahko zamenja semena. Ponudbe na email dejko1 afna hotmail pika com.
Debate potekajo na različnih forumih:
http://forum.piroraj.org/viewtopic.php?t=2836
http://forum.naravoslovje.org/viewtopic.php?f=23&t=95
Hmm, tiste ki vas zanima uspeh LED lučke oz. čakate na poročilo o uporabi, bom moral žal razočarati… Zaradi zapletenega napajanja in ker postavitev notranjega “terarija” oz. inkubatorja za rastline ni kar tako in za to rabiš precej časa, poleg tega pa tudi porabljena elektrika za gretje in lučko ni zastonj, zaenkrat žal še nisem sestavil cele zadeve, da bi jo lahko testiral…
Tako da so letos moja semena postavljena kar lepo ven na sonce, pa bomo videli kako bodo kaj kalila… Zaenkrat je od vseh kar lepo začela kaliti Datura. Priporočam sejanje ven zelo zgodaj spomladi, lahko še zmrzuje. Semena zunaj zelo lepo kalijo, v nasprotju z lanskoletnim poizkusom znotraj, ko je kalilo le malo semen. Upam da bom dobil kar nekaj lepih rastlinic in da bo vsaj kakšna do konca leta zrasla do cvetne velikosti in cvetela 🙂
Še moji dve Volčji češnji, ki sta se čez zimo popolnoma posušilim potem pa sta spomladi iz korenine izjemno lepo pognali…
In pa brugmansie, sicer ne popolnoma moje 😛 Eno sem vzgojil jaz iz semena, druge pa so babičine, dobila pa jih je kot podtaknjence od sosede… Ena se že veselo pripravlja na cvetenje. Na sliki je zaprt cvetni nastavek, iz katerega bo nastal cvet. Naše brugmansie imajo v glavnem bele, roza in rumene cvetove…
Torej, glede na to da v naših trgovinah ni mogoče dobiti grelne podloge za okenski rastlinjak, sem se odločil da jo izdelam sam… No, to da se je ne da dobiti ni čisto res. Če koga zanima nakup naj si pogleda trgovine z opremo za male živali, za terarije prodajajo talne grelne plošče. Prav tako je možno uporabiti grelno blazino, grelno odejo, grelce za sedeže in podobno…
Torej moja ideja je, da uporabim v gips zalito grelno – cekas žico. Sama moč se bo potem regulirala s pomočjo PWM in toplotnega senzorja.
Cekas oz. grelno žico je mogoče dobiti v trgovini, da se jo pa dobiti tudi zastonj iz raznih odsluženih grelnih elementov. Naprimer iz električne pečke, kuhalnika, likalika itd. Seveda je potrebno upoštevati, da ima vsaka grelna žica svojo karakteristično upornost ohm/meter…
Po internetu sem najprej poiskal, če se gips sploh sme uporabljati za take zadeve. No edini “pameten” zadetek je bila neka stara knjiga, ki je pisala o tem, kako zamenjati grelni vložek pri lotalniku. Grelni vložek so tu vlili iz gipsa zmešanega z vodnim steklom… No, jaz nisem imel toliko sreče z vodnim steklom, ker se je moj gips (zidarski iz Merkurja) vsakič, ko sem poskušal narediti mešanico v trenutku strdil. Mogoče nisem imel pravega vodnega stekla (kalijevo ali natrijevo), ali pa je bilo kaj narobe s samim gipsom. Zato sem ploščo vlil preprosto samo iz gipsa, še vedno jo bo možno prebarvati z vodnim steklom.
Najprej sem naredil stranski “držali” za grelno žico. Iz lesa in folije za živila sem naredil modelček in vanj vlil gips. Rabimo dve držali. Ko se vse skupaj posuši sem v držali enakomerno navrtal luknje. Pri vrtanju je potrebno paziti, ker gips kaj rad poči…
Sledilo je vlivanje spodnjega dela grelne plošče. Držali sem fiksiral na določeni razdalji na desko, spodaj sem dal folijo za lažje odstranjevanje gipsa. Spodnji del mora biti vlit le do nekaj manj kot polovice, zato da bomo lahko v naslednjem koraku dodali grelne žice.
Najbolje da sta pri napeljevanju žic držali še kar zunanje fiksirani, da se slučajno držali ali plošča ne zlomita. žico napeljemo “cikcak”, tako da imamo zgoraj zanke in spodaj konce žic. Potem lahko vlijemo tudi zgornji del plošče. Pri vlivanju plošče naj se uporabi čim redkejši gips, da se bo lepo razlezel in bo plošča ravna. Meni to ni ravno uspelo…
Plošča je zdaj končana. Zgornji in spodnji del (tam kjer pridejo žice) lahko, ko povežemo žice kot želimo, zalijemo, da iz naprave ne štrlijo grelne žice, ki bi lahko povzročile žganje materiala ali celo požar.