Primerjava specialne vs. navadne LED – growlight

Evo, končno sem naredil primerjavo med “običajnimi” LED diodami in posebnimi diodami, ki so namenjene prav gojenju rastlin.

Za primerjavo sem uporabil po en 660nm in en 450nm 1W emiter, ter po eno 100mA (5-chip) 433nm 633nm rdečo in eno 100mA 463nm modro 10mm LED diodo. Vse diode so bile napajane z 100mA tokom. Zaradi mogoče različne oddajne moči ter različnih sevalnih kotov je primerjava zgolj “na pogled”.

Potrebno je primerjati svetlost rastline glede na svetlost ozadja. Čim temnejša je rastlina- torej čim več svetlobe se absorbira, tem efektivnejša bo osvetlitev za fotosintezo. Pri rdečih led diodah se zelo dobro vidi razliko med običajnimi in specialnimi diodami, pri modrih pa razlika ni tako očitna.

Dobra stran navadnih led diod je ozkokotna leča, ki omogoča usmeritev svetlobe tja, kjer jo potrebujemo in njeno manjšo izgubo ter večjo gostoto svetlobnega toka. Specialne led diode pa omogočajo večjo moč ter nekoliko večji izkoristek, kar pomeni manj diod za isti efekt, pri rdečih pa se zelo močno pozna tudi razlika valovnih dolžin…

Zaključek: Za modre valovne dolžine so primerne tudi običajne LED diode, seveda so priporočene čim cenejše in take, ki jih bo lažje montirat. Če gre za malce večje moči še bolje, da poenostavimo montažo. Rdeče je najbolje uporabit posebne diode, od nekoga pa sem dobil tudi poročilo, da naj bi bila efektivna tudi kombinacija obeh vrst diod…

IR občutljiv Webcam – predelava

Pozor: z naslednjim posegom si lahko uničite popolnoma delujoč webcam, če niste prepričani tega ne delajte, priporočam da najprej do konca preberete sporočilo

Kaj pridobimo s predelavo?
IR občutljiva kamera je uporabna za spektroskop, za IR mikroskopijo, kot night-vision kamera.
Pod IR svetlobo se mnoge stvari vidi drugače kot običajno 😉

Kaj izgubimo s predelavo?
Kamera je sedaj občutljiva tudi na IR svetlobo, ki jo prepuščajo vsi barvni (RGB) filtri, kar pomeni da se pozna na vseh barvah oz. da se vidi kot bela barva. Pri uporabi take kamere z običajno (ne hladno LED) osvetljavo, ki ima največ svetlobe v IR spektru, bo slika še vedno pretežno črno-bela oz.

Kot prvo priporočam uporabo kakšnega poceni webcama, za katerega veste, da je IR filter mogoče odstraniti. (Webcame kot je moj ali že predelane se da kupiti pri meni.) IR filter se ponavadi nahaja nekje med prvo lečo in optičnim senzorjem kamere, prepozna se ga po svetlordečkasti barvi, ki pa ni iz vseh smeri enaka. Filter je pogosto v obliki kvadratnega stekelca.

Pri moji kameri je bila predelava zelo enostavna, saj je bil filter vsebovan v zadnjem delu objektiva, ki se ga da preprosto odviti od kamere (pri moji kameri je fokus ročno nastavljiv z objektivom). V primeru, da je kamera bolj zapletena, da v objektivu ni filtra ali da se tega ne da odstranit, bo verjetno kamero potrebno razstaviti. Nikoli ne razstavljaj / odpiraj kamere, ki je priklopljena na PC!

Filter se je pri moji kameri videlo iz zadnje strani kot lečo rdeče barve. Odprtina na koncu je bila sicer okrogla vendar se je pri gledanju od strani videlo, da gre za stekelce kvadratne oblike. Z olfa nožem sem odstranil zadnji del objektiva (le toliko da prideš do filtra). Pod filtrom je plastika, ki drži leče na svojem mestu. Ker se je po odstranitvi filtra lahko prosto gibala sem jo fiksiral s kapljico sekundnega lepila (sekundno lepilo ne sme priti na lečo ali na navoj objektiva!).

In to je to, še par slik (klikni na sliko za ogled v polni velikosti):

Na prvih dveh slikah je moja roka pod IR, lepo se vidijo vene. Na naslednjih štirih slikah sta bankovca za 10EUR in 20EUR pod IR in običajno svetlobo.

Sledijo še slika predelanega objektiva, slika med predlavo (objektiv, filter, odrezana plastika, nož). Slika samega webcama ter slika webcama z odstranjenim objektivom, na kateri se dobro vidi senzor kamere. Zadnja slika je objektiv.

Brezžična kamera in monitor

Sam sistem ima 800mW oddajne moči, tako da verjetno (vsaj tako pravi prodajalec) doseže nekje 1km, seveda odvisno od okolice. Nekoliko bi se dalo pridobiti še z boljšo in po možnosti usmerjeno anteno.

Kamera se lahko napaja iz 7-12V (vgrajen 7805 regulator), oddajnik z 9V (pri 12V se pregreva). Sprejemnik ima prav tako vgrajen regulator, okular ima vhod za 5V in video signal. Okular – monitor je bil nekoč del kamere, sprejema pa običajen video signal, sicer gre za izredno majhen čb CRT monitor

Nekaj slikic:

Semenska banka (rastline)

Hmm, razmišljam, da bi odprl manjšo semensko banko za semena običajnih in bolj redkih rastlinskih vrst. Trenutno imam kar lepo zbirko redkih semen…

Trenutno imam naprimer precej veliko število raznih vrst kaktusov ter drugih semen, več vrst Lophophore, še več vrst Trichocereusov, Mammilaria, Ariocarpus, Hoodia, Sceletim, Carnegia, Nymphea, Digitalis, Aconitum, Nicotiana, Alcea, Papaver, Linum, Nigella, Melissa, Pimpinella, Ipomoea, Ageratum, Physalis, Argyreia nervosa, Argyreia speciosa, Ephedra sp., Atropa, Datura, Brugmansia, Salvia Divinorum (samo živi primerki), Leonotis, Stipa, Phalaris, Borago, Anisum, Angelica etc… Da bi napisal vse / točne vrste in slovenska imena bi/bom rabil nekaj časa…

Zanimivi “koprojekti” bi bili tudi izdelava rodoslovnega debla in ključa, izdelani wiki z opisom rastlin ter izdelava baze za vodenje papirologije semenske banke. Poleg tega tudi že poteka projekt Umetno sonce, v katerem preizkušamo vpliv LED diod oz. iščemo najboljšo kombinacijo valovnih dolžin za gojenje rastlin.

Gre sicer za mojo zbirko, gre pa zaenkrat predvsem za rastline z etno/enteobotaničnim ozadje, nekatere so tudi užitne in zdravilne.

Od “zaslužka” pričakujem toliko da bo lahko en hladilnik delal 24 ur na dan, da bodo v njem shranjena semena in seveda vsaj za potreben material. Kasneje mogoče tudi za inkubator.

Kar se tiče plačil bi bil pomojem najbolje neka “članarina”, recimo letna, in potem še neki stroški za dvig semen iz banke. Pričakovano je, da v banko vrneš vsaj 2-4 krat toliko semen (če vzgojena rastlina lahko da semena), kot jih je bilo vzetih iz banke, v tem primeru se stroški za naslednji “dvig” ne plačajo oz. so minimalni.

Semenska banka trenutno še ne bo imela nobene članarine, zaenkrat pa sprejemam tudi zastonj “izmenjave” semen. Kot ste verjetno ugotovili, imam precej neobičajnih semen, medtem ko nekaterih bolj običajnih stvari nimam… Tako da kdor je pripravljen lahko zamenja semena. Ponudbe na email dejko1 afna hotmail pika com.

Debate potekajo na različnih forumih:

http://forum.piroraj.org/viewtopic.php?t=2836

http://forum.naravoslovje.org/viewtopic.php?f=23&t=95

Slike, ultrasvetla in 0.5W ledica

Tok skozi ledici je za obe okoli 80% maksimalnega, kar je 80mA za močnejšo in 16mA za ultrasvetlo ledico. Sicer je napajanje rabljena 4,5V baterija, upora pa 100R in 20R.

Na prvi sliki sta obe ledici slikani prižgani ena zraven druge, kamera je bila postavljena zelo blizu, da se poleg flare-a vidi tudi ledici.

Na drugi in tretji sliki sta obe ledici prižgani, prva z osvetlitvijo okolice, druga brez.

Potem še dve sliki osvetlitve z ledicama, prižgani sta obe.

Na zadnji sliki v drugi vrstici je prižgana le močnejša 0.5W ledica, na naslednjih dveh pa le ultrasvetla.

Na zadnjih dveh slikah se lepo vidi sevalni kot obeh ledic, ki je pri eni ozek, pri drugi pa zelo širok.


Metal detector – cela enota

Še nekaj slik za zaključek Metal detector projekta… Občutljivost je zadovoljiva, večje kovinske stvari se da detektirati iz razdalje okoli enega metra, manjše od bližje, je pa kar precej odvisno od same nastavitve potenciometrov na enoti.

Enota ima priklop za slušalke in vgrajen majhen zvočnik. Veliko boljši bi bil piezo, saj zvočnik če ni nastavljen na dokaj tiho delovanje močno moti delovanje.

fotografija1127fotografija1128

Samo držalo za detektorsko tuljavo še ni dokončno, izdelano je bilo na vikendu, skoraj brez orodja in s stvarmi, ki so pač bile tam. Trenutno sta bile na njem montirane kar dve tuljave. To verjetno nekoliko škoduje občutljivosti, posebej, ker sta v neposredni bližini.

Novo držalo bo verjetno prav tako iz lesa, vendar bo spodnji del privit z plastičnim vijakom in bo zato njegov naklon nastavljiv. Omogočalo bo tudi lažjo zamenjavo tuljav. Tuljave imajo sicer prilotan tanek coax kabel in na njem potem cinch (ker je pač najcenejši) konektor. Cinch ali drugi kovinski konektor v neposredni bližini tuljave bo močno vplival na občutljivost naprave. Od cincha do same enote poteka debelejši coax kabel in se v enoto priklopi preko BNC konektorja. Verjetno bi bilo boljše čim bolj zreducirati število konektorjev in dolžino kabla ter uporabiti kvalitetnejše BNC konektorje.

fotografija1130fotografija1129

Iz enote poteka kabel do zunanjega akumulatorja, priklop ni kritičen, jaz uporabljam cinch, tako da ni mogoče zamenjat +/-. Tako imam aku lahko v nahrbtniku, enoto v eni roki ali v nosilni torbici in držalo s tuljavo v eni roki za iskanje.

Hehe, za pravi preizkus ga bo pa treba enkrat odnesti na kakšno peščeno plažo in si najti nekaj “trofej” 🙂

Primerjava ozkokotnih / širokokotnih ledic

Hehe, kot prvo moram rečt da sem rahlo razočaran nad mojih fotoaparatom, ker so barve malce faljene (sence izgledajo svetle), drugače se pa nekako osnovno vidi kakšne so razlike:

Ledice so slikane pri 20mA, osvetlitev ozadja je enaka.

Ozkootna/ultrasvetla ledica, zelo blizu substrata, malo bolj stran in v vodi. Od blizu se vidi “krogec” oz. kar krogce…

im004693im004694im004695

Pa širokokotne ledice, svetloba se veliko lepše razlije naokoli:

im004691im004692

Pa še BELA (barva na fotoaparatu totalno sfaljena, dejansko je cool white) 0.5W strawhat ledica:

im004696im004697

Translate »
This site uses cookies. Find out more about this site’s cookies.